Stöhr, ki si je ob Bohinjskem jezeru zgradil hišo z ateljejem, je v svojih delih neumorno upodabljal poglede na Bohinjsko jezero, cerkev sv. Janeza Krstnika ter mogočni Triglav. V Bohinj ga je pripeljala sestrična in kasnejša žena Friederike Tirmann, ki je upravljala znani Hotel sv. Janeza.
Raziskovanje opusa in načrtovana razstava za leto 2027
V Narodni galeriji trenutno proučujejo možnosti, v kakšni obliki bi Stöhrovo ustvarjalnost najbolj reprezentativno predstavili slovenski javnosti. Kot prvi korak za konec junija 2027 – ob 110-letnici slikarjeve smrti – načrtujejo panojsko razstavo v Stari Fužini v Bohinju.
Za čim bolj celovit vpogled v slikarjevo zapuščino pa sta ključna identifikacija in evidentiranje del, ki se morda še vedno nahajajo v zasebnih zbirkah ali pri zasebnikih po Sloveniji.
Vsestranski secesijski ustvarjalec, zaljubljen v Bohinj
Ernst Stöhr se je rodil v St. Pöltnu v glasbeni družini ter se ukvarjal z glasbo, literaturo in slikarstvom. Študiral je na dunajski Šoli uporabnih umetnosti in Akademiji za likovno umetnost, ki pa jo je zaradi nasprotovanja togemu akademizmu predčasno zapustil. Leta 1897 je postal eden od ustanovnih članov Dunajske secesije, s svojimi programskimi spisi in umetnostnimi del pa je bil tudi pomemben soustvarjalec njihove kultne revije Ver Sacrum.
Njegova likovna dela zaznamuje izrazita simbolna nota, v motiviki pa prevladujejo portreti, akti in krajine – med katerimi prav Bohinj s svojo slikovito naravo zaseda osrednje mesto. Stöhrovo krhko psihično zdravje se je med prvo svetovno vojno močno poslabšalo; po umiku iz bohinjskega vojaškega območja nazaj v rojstni kraj je junija 1917 končal svoje življenje.
Poziv javnosti: Če imate v svoji lasti sliko, grafiko ali risbo Ernsta Stöhra ali veste za obstoj njegovih del v zasebnih zbirkah, se lahko obrnete na Narodno galerijo ter pomagate pri obujanju spomina na pomembnega secesijskega slikarja slovenske krajine.
