Upadanje števila učencev in trend odlogov šolanja
V šolskem letu 2026/2027 bo v ljubljanskih osnovnih šolah znanje nabiralo natanko 23.819 učencev, ki so razporejeni v 1083 oddelkov. Med njimi je 2446 prvošolcev, ki so šolske klopi danes zasedli prvič v 114 oddelkih. Aktualne statistike kažejo jasen demografski trend – otrok je manj. Število prvošolcev je v primerjavi s preteklim letom upadlo za 71, v javnih osnovnih šolah v Mestni občini Ljubljana pa je letos skupno 678 učencev manj kot lani. Posledično se je število osnovnošolskih oddelkov zmanjšalo za 20.
Zanimiv je tudi podatek o vse pogostejših odlogih začetka šolanja. Medtem ko je pred dvanajstimi leti šolanje zamaknilo zgolj 5,6 odstotka otrok, je ta delež letos narasel na kar 18,1 odstotka. Skupaj z 11.667 otroki, ki so vključeni v javne vrtce (teh je letos 614 manj), sistem vzgoje in izobraževanja v prestolnici letos zajema 35.486 otrok.
Sodobni izzivi: Logistika, selitve in sodobna infrastruktura
Danes so v središču pozornosti predvsem pogoji bivanja in učenja ter modernizacija šolskih objektov. Izjemen dan so danes doživeli učenci in zaposleni na Osnovni šoli Prule, ki so se po več mesecih pouka na nadomestnih lokacijah vrnili v celovito prenovljeno stavbo. Naložba, vredna skoraj 14,5 milijona evrov, ki se je z rušitvijo starega prizidka začela julija 2025, je šoli prinesla bistveno izboljšano požarno in potresno varnost ter energetsko učinkovitost. Pridobili so večje zmogljivosti kuhinje in jedilnice, nov večnamenski prostor, dodatne učilnice na podstrešju ter povsem nov enoten stranski vhod z veliko avlo. Kljub odprtju pa prenova še ni povsem zaključena, saj bosta nova telovadnica in zunanje igrišče nared najkasneje do 15. novembra.
Sprostitev nadomestnih prostorov v Vrtcu Galjevica in ljubljanskem BTC-ju pa ni trajala dolgo. Vanje se namreč začenjajo seliti učenci Osnovne šole Ketteja in Murna, ki prav tako vstopa v fazo celovite prenove. Učenci od prvega do petega razreda bodo pouk obiskovali v prvem nadstropju Vrtca Galjevica, starejše generacije pa v hali 10 v BTC-ju, kamor so pristojni organizirali vsakodnevne avtobusne prevoze.
Pred 50 leti: Papirna kriza in sejem v Križankah
Če so danes največji logistični zalogaj prevozi v nadomestne prostore, je bil pred petdesetimi leti glavni boj usmerjen v pridobivanje osnovnega učnega gradiva. Začetek sedemdesetih let, zlasti šolsko leto 1973/1974, je zaznamovala delna reforma osnovnošolskega izobraževanja, ki pa je trčila ob hudo t. i. papirno krizo v Evropi.
Knjigarne so bile prazne, založbe pa zaradi strahu pred preveliko naklado in pomanjkanjem papirja niso tiskale dovolj učbenikov. Kot so takrat poročali mediji, so sedmošolci po nekaterih slovenskih šolah, denimo na Ptuju, ostali celo brez učbenikov za zgodovino, zemljepis, kemijo in gospodinjstvo. Rešitev so starši in učenci iskali na trgih rabljenih knjig. Že takrat je na dvorišču ljubljanskih Križank potekal izjemno obiskan sejem rabljenih šolskih knjig, kjer so učenci zbirali in odkupovali gradivo s pripisi starejših generacij, šole pa so organizirale zbiranje brezplačnih učbenikov za socialno ogrožene.
Prazne katedre in ukinjanje podružničnih šol
Poleg pomanjkanja gradiva so se šole pred petdesetimi leti soočale z demografskim obratom glede na današnji čas – generacije so bile vse večje, prostora pa je primanjkovalo. Največjo težavo je predstavljalo kronično pomanjkanje pedagoškega kadra. Leta 1977 so ljubljanske šole ob začetku pouka poročale, da jim primanjkuje kar 235 učiteljev. Da bi zakrpali luknje, so pred tablo vabili že upokojene pedagoške delavce.
Še hujše so bile razmere zunaj prestolnice. V tolminski občini se je na primer pouk za nekatere učence začel z enotedensko zamudo zaradi neurejenih prevozov, v Gorenji Trebuši pa niso našli učitelja, zaradi česar je grozila selitev otrok v 20 kilometrov oddaljeno šolo pri Mostu na Soči ali v dijaški dom. Številne manjše podružnične šole so se takrat zaradi pomanjkanja kadra trajno zaprle.
Prometna varnost: Stalnica, ki ne zastara
Kljub popolnoma različnim logističnim in infrastrukturnim izzivom dveh obdobij pa nekatere skrbi ostajajo nespremenjene. Tako kot danes so tudi pred petdesetimi leti prve septembrske dni medije polnila stroga opozorila o varnosti šolarjev v prometu. Apeli voznikom motornih vozil, naj v cestnem vrvežu posebej pazijo na najmlajše, ki so se “doslej zanašali na budne oči staršev in starih staršev, sedaj pa so se v cestnem vrvežu znašli sami”, so bili enako glasni in nujni takrat kot danes, ko “rumene rutke” znova prečkajo ljubljanske ulice.
