Napoleon je province ustanovil predvsem iz strateških in gospodarskih razlogov – z njimi je Avstrijsko cesarstvo odrezal od Odprtega morja, vzpostavil neposredno kopensko povezavo z Osmanskim cesarstvom ter vojaško in gospodarsko obvladoval obe obali Jadranskega morja.
Štiriletna francoska nadvlada, ki je pustila trajen pečat
Čeprav so Ilirske province obstajale kratek čas – med letoma 1809 in 1813 –, so prinesle korenite upravne, pravne in družbene reforme, ki so močno vplivale na slovenski narodni preporod:
- Upravne in pravne spremembe: Odpravljena sta bila stara avstrijska uprava in privilegiji plemstva v sodstvu. Uvedeni so bili enakost pred zakonom, civilna poroka, Napoleonov zakonik (Code Napoléon) ter posebna tribunalska sodišča v vsaki provinci.
- Gospodarski ukrepi: Odpravljeni so bili cehi in uvedena gospodarska svoboda, deželne stanove pa so zamenjali imenovani in plačani državni uradniki.
- Šolstvo in slovenski jezik: Francozi so ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije, v katerih je pouk prvič potekal v slovenskem jeziku, za kratek čas pa so v Ljubljani ustanovili tudi univerzo s petimi fakultetami (filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko).
- Cerkvene reforme: Odpravili so cerkvene bratovščine, prepovedali procesije in za določen čas uvedli revolucionarni koledar.
Plečnikov spomenik kot trajen poklon Iliriji
Slovenci so pridobitve tistega obdobja izjemno cenili, kar se najlepše odraža na Trgu francoske revolucije. Ob 120. obletnici ustanovitve provinc, jeseni leta 1929, so v osi Vegove ceste postavili znameniti spomenik Napoleonu in Iliriji, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Monumentalni steber s pozlačenima glavama Napoleona in Ilirije ter z urezanimi Vodnikovimi stazami še danes ostaja eden najbolj prepoznavnih secesijsko-klasicističnih poudarkov v središču mesta.
