Nekdaj ograjeno in degradirano območje v centru mesta na križišču Masarykove in Resljeve je postalo javni prostor. Ob eni najprometnejših ulic, v središču mestnega vrveža, je nastal umirjen zeleni kotiček – Tomanov park.
Preberite tudi:
• Fužine in Štepanjsko naselje bo povezal nov mestni park Muste
• Podoba prenovljene Slovenske se širi po središču mesta
Travnata površina je obdana z masivnimi betonskimi bloki, ki služijo kot prostor za sedenje, snovalci pa so si jih zamislili tudi kot površine za ‘skejtanje’.
Občinski prostorski načrt sicer na območju Tomanovega parka predvideva trg, pod katerim je možna gradnja podzemnih garaž ter povezava s podhodom pod železniško postajo.
»Ljubljana ima na prebivalca kar 560 m2 zelenih površin oziroma 542 m2 javnih zelenih površin (površine v javni rabi). V strnjenem mestu imamo na prebivalca kar 106 m2 zelenih površin oziroma 66 m2 javnih zelenih površin.«
Mestna občina Ljubljana
Park poimenovan po kamnoseku Feliksu Tomanu.
Feliks Toman je ustvarjal na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil najvidnejši član pomembne kamnoseške družine, ki se je iz Bavarske preselila v Ljubljano. Svoje delo je začel pri očetu, nato pa odšel na izobraževanje v tujino. Delal je na Dunaju, v Budimpešti, Londonu in v Nemčiji. Po vrnitvi v Ljubljano je pridobil svojo obrtno pravico in obrt prenesel na Resljevo cesto.
Feliks je delal na vidnih ljubljanskih zgradbah. Med drugim na vladni palači, univerzi, sodni palači, na spomenikoma Valentinu Vodniku in Valvasorju ter mnogih drugih. Njegovo delo je kasneje prevzel sin Anton Toman, ki je bil svoje kamnoseške izdelke prispeval k skoraj vsem večjim ljubljanskim zgradbam – od NUKa in Nebotičnika, do Bežigrajskega stadiona.
