Leta 1957 je ljubljanski okrajni odbor Zveze borcev predlagal, da bi v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije (1941\u20131945) in izborjeno svobodo organizirali poseben pohod. Prireditev je potekala v okviru prvega slovenskega festivala kulture. Udele\u017eile so se je pet\u010dlanske mo\u0161ke in \u017eenske ekipe, ki so bile opremljene s pu\u0161kami in oble\u010dene v partizanska obla\u010dila, znotraj skupin pa so imeli celo \u00bbranjence\u00ab. \u0160lo je namre\u010d tudi za pristno uprizarjanje zgodovine.<\/p>\n\n\n\n
Trasa je sledila zloglasnemu \u017ei\u010dnemu obro\u010du, ki je med drugo svetovno vojno slovensko prestolnico za 1117 dni brutalno lo\u010dil od zaledja. Takratna Ljubljana je bila videti precej druga\u010de. Brez dana\u0161njih sosesk Murgle, BS3 in Fu\u017eine je pohod v velikem delu potekal po kolovozih, travnikih in poljih, pri dana\u0161nji gostilni Livada pa so za prehod morali celo postaviti pontonski most. Prva izku\u0161nja je jasno pokazala, da potek poti v naravi ni bil urejen in jasen, saj so jo sprva ozna\u010devali le s potresenimi listki in zalepljenimi oznakami.<\/p>\n\n\n\n
Naloge natan\u010dne prostorske umestitve in ozna\u010ditve poti se je kasneje lotil arhitekt in Ple\u010dnikov u\u010denec Vlasto Kopa\u010d, ki je bil sicer strasten planinec in \u010dlan organizacijskega odbora pohoda. Razvil je dve klju\u010dni skupini orientacijskih znakov. Kot pojasnjuje kustosinja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Martina Male\u0161i\u010d, je za to\u010dke prehoda zasnoval \u0161est obeliskov z reliefi priznanih kiparjev, poleg teh pa je oblikoval \u0161e 102 osmerokotna stebra z vrisano bode\u010do \u017eico in letnico okupacije.<\/p>\n\n\n\n
Slednje so postavili ob ostaline nekdanjih bunkerjev. Ve\u010dina teh stebrov stoji \u0161e danes, na njihovem vzno\u017eju pa je mogo\u010de prebrati, kateri delovni kolektiv ali podjetje je financiralo njihovo postavitev. V Kopa\u010devih oznakah, ki jih je sam opisal kot \u00bbbele prste v zeleni krajini\u00ab, je mogo\u010de zaslediti mo\u010dan vpliv njegovega u\u010ditelja Jo\u017eeta Ple\u010dnika, hkrati pa odra\u017eajo tudi njegove bogate gorni\u0161ke izku\u0161nje in smisel za markiranje poti.<\/p>\n\n\n\n
S svojim prvim korakom in postavitvijo markacij je Kopa\u010d naredil klju\u010dno gesto za nastanek spomenika, ki je v naslednjih desetletjih dobil povsem novo razse\u017enost. Dolga, \u0161tiri metre \u0161iroka pot, ki jo danes krasijo drevoredi, je za\u010dela nastajati v sedemdesetih letih po predlogu \u0161tudentov arhitekture Mitje Omerse, Franca Kastelica in Jo\u017eeta \u0160toke. Pot so v obse\u017enih delovnih akcijah gradili mladinci, \u0161olarji, policisti in \u0161tevilni drugi prostovoljci z vseh koncev Ljubljane. Zadnji del so dokon\u010dali sredi osemdesetih let, ko je pot po na\u010drtih Janeza Ko\u017eelja dobila tudi novo grafi\u010dno podobo.<\/p>\n\n\n\n
Pot ob \u017eici, ki je z leti ve\u010dkrat spremenila svoje ime (Aleja spominov in tovari\u0161tva, PST, Zeleni obro\u010d, POT), je danes najdalj\u0161i mestni drevored in priljubljeno rekreacijsko sredi\u0161\u010de, ki zdru\u017euje \u0161port, ekologijo in kulturo s spo\u0161tljivim zgodovinskim spominom.<\/p>\n\n\n\n
Tradicijo ohranjamo tudi letos. Tradicionalna prireditev in Pohod ob \u017eici 2026<\/strong> bosta potekala od \u010detrtka, 7. maja, do sobote, 9. maja 2026. Kot je v navadi, bodo prvi na pot stopili otroci iz vrtcev, v petek se jim bodo pridru\u017eile u\u010denke in u\u010denci ter dijakinje in dijaki, osrednje dogajanje pa bo v soboto, 9. maja. Takrat na celotno traso vabimo vse rekreativne pohodnice in pohodnike, dogajanje pa bo popestril tudi tradicionalni Tek trojk.<\/p>\n\n\n\n Trasa vas bo ponovno vodila mimo zgodovinskih Kopa\u010devih oznak, zato vas vabimo, da ob hoji opazujete te pomembne pomnike na\u0161e preteklosti. Za \u0161e globlji vpogled v prvo etapo urejanja poti in izjemno delo Vlasta Kopa\u010da pa priporo\u010damo obisk razstave Pot ob \u017eici. Prvi korak.<\/em>, ki bo v kapeli MAO odprta vse do 8. novembra.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Za\u010detki Poti spominov in tovari\u0161tva, znane tudi pod imenom Pot ob \u017eici, segajo v drugo polovico petdesetih let prej\u0161njega stoletja. Kar se je leta 1957 za\u010delo kot ideja o organizaciji spominskega partizanskega pohoda na trasi nekdanje bode\u010de \u017eice okoli okupirane Ljubljane, se je v skoraj sedmih desetletjih razvilo v enega najve\u010djih in najlep\u0161ih ljubljanskih parkov, ki je globoko pre\u017eet z zgodovinsko pri\u010devalnostjo.<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":23994,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_wpscp_schedule_draft_date":"","_wpscp_schedule_republish_date":"","_wpscppro_advance_schedule":false,"_wpscppro_advance_schedule_date":"","_wpscppro_dont_share_socialmedia":false,"_wpscppro_custom_social_share_image":0,"_facebook_share_type":"","_twitter_share_type":"","_linkedin_share_type":"","_pinterest_share_type":"","_linkedin_share_type_page":"","_instagram_share_type":"","_medium_share_type":"","_threads_share_type":"","_google_business_share_type":"","_bluesky_share_type":"","_mastodon_share_type":"","_selected_social_profile":[],"_wpsp_enable_custom_social_template":false,"_wpsp_social_scheduling":{"enabled":false,"datetime":null,"platforms":[],"status":"template_only","dateOption":"","timeOption":"","customDays":"","customHours":"","customDate":"","customTime":"","schedulingType":""},"_wpsp_active_default_template":true},"categories":[95],"tags":[],"class_list":["post-23991","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dogajanje"],"yoast_head":"\n