Kulturni turizem sodi med najhitreje razvijajoče turistične zvrsti. Osredotoča se na kulturno dediščino ter kulturno krajino turističnih destinacij, z namenom spoznavanja in avtentičnega doživetja kulturne dediščine skupnosti. Trženje kulture v turizmu kaže na turističnih trgih strmo pozitiven trend, segment kulturnih turistov pa je prepoznan po pozitivnih lastnostih, ki prispevajo k trajnostnemu turističnemu razvoju.
S ciljem povečanja zanimanja turistov za obiskovanje kulturnih prireditev in kulturnih znamenitosti v mestu, se Ljubljana promovira kot mesto umetnosti in kulture. Po podatkih javnega zavoda Turizem Ljubljana je Ljubljano zaradi kulture obiskalo 3 odstotke vseh gostov, ki so v Ljubljani tudi prenočili. Ti gostje v povprečju ostanejo v Ljubljani 2,23 dneva, kar je več, kot je povprečna doba bivanja drugih gostov v Ljubljani.
V Strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da kulturni turizem v ožjem smislu vključuje glasbeno, plesno, likovno, gledališko, filmsko, literarno umetnost, arhitekturo, s poudarkom na delih Jožeta Plečnika, kulturno dediščino, arheologijo, kulinariko; v širšem smislu pa način življenja Ljubljančanov, znanja, značilna vedenja, navade in življenjski slog. Pomemben del marketinga kulturnega turizma predstavljajo kulturni festivali. Te ciljajo na obiskovalce, ki bi se v mesto zaradi festivalov tudi vračali.
Cilji, ki si jih Ljubljana zastavlja na področju kulturnega turizma so povečanje deleža domačih in tujih turistov, ki Ljubljano obiščejo zaradi kulturne ponudbe; zagotavljanje stalne ponudbe kakovostnih kulturno-turističnih prireditev v mestu; priprava strateških smernic in akcijskega načrta za razvoj kulturnega turizma v MOL do leta 2020; vzpostavitev informacijske točke o kulturnih dogodkih na območju Mestne občine Ljubljana.
Kulturni turizem v številkah
Statistični urad Republike Slovenije v vprašalnikih, namenjenih kulturnim ustanovam in organizacijam, zbira podatke o številu obiskovalcev ne pa tudi o izvoru obiskovalcev. V vprašalnikih, namenjenih muzejem in galerijam, sicer zbirajo podatke o številu tujih in domačih gostov, ne pa tudi o izvoru tujih gostov. Razen izjem, kulturne institucije in organizatorji festivalov in dogodkov ne merijo števila domačih in tujih gostov ter države izvora. Delni vpogled o odnosu tujih turistov do ljubljanskih muzejev in galerij nudi portal TripAdvisor. Ta na dan 22. 12. 2016 najvišje postavlja Muzej Iluzij, ki so ga odprli septembra 2016. Sledijo mu Muzej novejše zgodovine, Muzej pivovarne Union, Slovenski etnografski muzej, Narodna galerija, Železničarski muzej, Hiša eksperimentov, Mestni muzej, Tehnični muzej Bistra in Narodni muzej.
Raziskava agencije Ninamedia je ponudila vpogled v obisk kulturnih ustanov domačih obiskovalcev. Agencija je februarja 2017 izvedla raziskavo s področja kulturnih ustanov v Ljubljani, pri čemer so anketiranci Mestne občine Ljubljana in primestnih občin ocenili stanje na področju kulture. Po tej raziskavi ima najvišji delež obiskovalcev Muzej in galerije mesta Ljubljana (42,9 %), sledita mu Mestno gledališče Ljubljansko (30,7 %) in Kinodvor (22,0 %).
Učinkovitega sistema za zbiranje podatkov, ki bi bili vezani na kulturni turizem, v Ljubljani še ni. Ravno te podatki bi predstavljali ključno podlago za učinkovitejšo promocijo ter izvajanje izboljšav in prilagoditev ponudbe.
V Poročilu o izvajanju Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana za leto 2016 je navedeno, da so trenutno na voljo le podatki o tem koliko turistov obišče mesto zaradi kulturnega dogodka in/ali prireditve. Ta delež v dveh letih po raziskavah Interstat za leto 2014 in Valicon za leto 2016 ni pokazal rasti. Večji obisk dogodkov je v poletnem kot pa v jesensko-zimskem času (Interstat 2014).
V okviru novonastalih strateških smernic kulturnega turizma v Ljubljani je eden od ukrepov prav vzpostavitev osnovnega sistema merjenja in zbiranja podatkov o obisku tujih turistov v javnih kulturnih zavodih in na kulturnih dogodkih.
