Kdor je imel v zadnjem letu in pol opravke na Kongresnem trgu, je težko spregledal velik odštevalnik nad vhodom v stavbo Univerze v Ljubljani. Veste čemu je namenjen?
Preberite tudi:
• Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017
• Vegova ulica: kulturni spomenik na stičišču rimske in srednjeveške Ljubljane
Univerza v Ljubljani je osrednja in največja izobraževalna ustanova, hkrati pa tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji. S 40.000 študenti v več kot 300 dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih šteje med relativno velike univerze, tudi v evropskem merilu. Zaposluje približno 6.000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.
Poleg 26 rednih članic – akademij in fakultet, so pod njenim okriljem še tri pridružene članice – Narodna in univerzitetna knjižnica, Centralna tehniška knjižnica ter Inovacijsko-razvojni inštitut.
Univerza v Ljubljani se uvršča med 500 najboljših univerz na Šanghajski, Timesovi in Webometrics svetovnih lestvicah.
Ustanova z bogato tradicijo, ustanovljena leta 1919
Revolucije leta 1848, ki jih označujemo kot pomlad narodov, so bile posledica zahtev ljudstva po političnih pravicah, hkrati pa so v tem obdobju številni narodi oblikovali svoje nacionalne programe.
Kot del slovenskega narodnega programa se je začel tudi boj za slovensko univerzo. Prvi so tako zahtevo postavili graški Slovenci, jasneje pa jo je oblikoval kranjski deželni zbor leta 1898. Po koncu prve svetovne vojne in propadu habsburške monarhije je bila univerza v Ljubljani ena prvih točk, ki jih je bilo treba uresničiti.
Po sprejetju zakona o univerzi v Ljubljani s teološko, pravno, filozofsko, tehnično in nepopolno medicinsko fakulteto julija leta 1919 v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu, je bilo 31. avgusta imenovanih prvih 18 profesorjev, 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.
Stoletnica Univerze v Ljubljani
Števec nad vhodom v stavbo na Kongresnem trgu torej odšteva dni do stoletnice delovanja Univerze v Ljubljani.
Ker ustanovne letnice univerz veljajo za pomemben kriterij priznavanja njihovega ugleda, bo jubilej priložnost za utrditev podobe ene osrednjih institucij pri vzpostavljanju, ohranjanju in razvoju narodne samobitnosti, državnosti ter družbenega in gospodarskega razvoja. Hkrati pa seveda priložnost za okrepitev prepoznavnosti univerze v mednarodnem prostoru.
Na univerzi za jubilejno leto pripravljajo pester program in številne spremljevalne dogodke, decembra 2019 pa tudi slavnostno akademijo.
Preberite tudi:
• Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017
• Vegova ulica: kulturni spomenik na stičišču rimske in srednjeveške Ljubljane
Je univerza delovala že 200 let prej?
Dejstvo je, da začetki akademskih aktivnosti v Ljubljani segajo mnogo dlje od leta 1919.
Od začetka 18. stoletja so bili v Ljubljani trije letniki filozofskega študija – leta 1704 so odprli stolico za logiko in cerkveno pravo, leto kasneje stolico za fiziko in matematiko. Leta 1766 pa so pod vodstvom patra Gabriela Gruberja ustanovili stolico za mehaniko.
Žal so bile politične in cerkvene razprtije ob koncu 18. stoletja za takratno ljubljansko semiuniverzo usodne. Cesar Jožef II. je visokošolski študij moderniziral in koncentriral le v večjih središčih.
Dejavnosti na področju visokega šolstva v Ljubljani so bile od tedaj večkrat prikinjene za daljša obdobja. To pa vzbuja dvome o verodostojnosti sklicevanja na letnico 1704 kot čas ustanovitve Univerze v Ljubljani.
