Nama – več kot le veleblagovnica
Nama je že več kot 70 let pomemben del Ljubljane. Kot prva prava veleblagovnica v nekdanji Jugoslaviji je svoja vrata odprla leta 1946, v prostorih nekdanje blagovnice “Mačkova hiša”. S tem je postala pionirka sodobnega trgovanja pri nas. Današnja stavba Name na Slovenski cesti, kjer jo poznamo še danes, je bila zgrajena leta 1965 po načrtih arhitekta Franceta Kvasa in velja za eno ključnih modernističnih zgradb v mestnem središču.
Za številne Ljubljančane in obiskovalce mesta je Nama več kot le trgovina – je del mestnega vsakdana, srečevališče in prostor spominov. Tu so kupovali svoje prve parfume, zimzeleno modo, gospodinjske izdelke in igrače za otroke. V času socializma je bila simbol napredka, danes pa ostaja priljubljena točka za nakupovanje in nostalgijo.
Kaj prinaša prenova?
Prenova Name je sicer napovedana že dalj časa. Lani so v podjetju razkrili načrte za obsežno arhitekturno preobrazbo, ki jo je zasnoval priznani biro Sadar+Vuga. Cilj je preoblikovati Name v sodoben nakupovalni center, primerljiv s tujimi nakupovalnimi destinacijami, kjer se bodo stikala trgovina, kultura in druženje.
Tokratna delna prenova sledi odhodu obstoječega najemnika. V Nami so zapisali, da so večino blaga iz drugega in tretjega nadstropja preselili v pritličje, kjer so trenutno združene ženske in moške modne kolekcije ter perilo.
Za zdaj še ni znano, ali bo načrtovana celovita arhitekturna prenova potekala v polnem obsegu, a iz Name sporočajo, da želijo z novim najemnikom zgodbo veleblagovnice nadgraditi in hkrati upoštevati želje kupcev, da bo zaprtje trgovine čim krajše.
Nova zgodba s starim utripom?
Podjetje Morgan Finance SL, ki je prevzelo najem več etaž, je letos ustanovila češka družba Morgan Finance, a. s., znana tudi po povezavi z blagovno znamko Modiana. V začetku julija je podjetje prešlo v last Francesce Borghetti iz Bologne, ki je danes tudi direktorica podjetja.
Kaj bo prinesla nova zgodba Name, bomo videli jeseni. Za Ljubljano pa ostaja pomembno, da se ta ikonični del mestnega središča ohranja in razvija z mislijo na tradicijo in prihodnost.
