Lutkovne kreacije slovenskih ustvarjalk so sicer že bile predstavljene na stalni razstavi, so pa na ogled dodali marioneto zbora morskih konjičkov kiparke Ajše Pengov iz predstave Zlata ribica iz leta 1953 in tri godce ter Obutega Mačka slikarke, kiparke in lutkovne umetnice Mare Kralj iz predstave Obuti Maček istega leta.
Prvi del muzeja je sicer namenjen času od leta 1910, ko je slikar Milan Klemenčič na svojem domu uprizoril prvo slovensko marionetno predstavo, in obiskovalca popelje tudi prek sokolskega lutkarstva, prvih ročnih lutk in partizanskega lutkovnega gledališča. Na ogled so tudi dela prvega umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) Jožeta Pengova in natančna kopija Žogice Marogice iz leta 1951.
Kot je za STA povedala vodja Lutkovnega muzeja Tjaša Juhart, se konservatorji in restavratorji vsakodnevno srečujejo z iskanjem idealnih prostorov hranjenja s primerno temperaturo in vlažnostjo. Po njenih besedah so lutke sestavljene iz različnih materialov, zato ne morejo upoštevati idealnih pogojev zgolj za recimo papir, pri lutkah Kraljeve pa so imeli težave z molji na delu tekstila iz mešanice z volno.
V zgornji etaži so med novostmi muzejskega prostora interaktivne vsebine, obiskovalci se lahko preizkusijo v uporabi senčnih lutk, na lutkovnem odru pa v oživljanju različnih lutkovnih tehnik. Na zaslonu na dotik je možen ogled več kot 100 kultnih uprizoritev od 70. let minulega stoletja do danes.
V okviru LGL Lutkovni muzej hrani več kot 7000 kosov lutkovne dediščine, med njimi so lutke, scenski elementi, tehnične skice in arhivski dokumenti, nekatere najpomembnejše mejnike slovenske lutkovne zgodovine pa predstavlja na stalni razstavi na Ljubljanskem gradu.
