Botanični vrt je bogatejši za nov urbani čebelnjak, izdelan po načrtih študentov Fakultete za arhitekturo. Lesena hišica, v katero so postavljeni panji, je hkrati tudi urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja.
Čebelnjak ima namreč tudi izobraževalni namen: ljudem naj bi omogočal, da se približajo čebelam, opazujejo delo čebelarja ter od blizu opazujejo skrivnostni ples čebel in poslušajo njihovo brenčanje. Poleg tega je tudi mikro arhitekturni objekt, ki sooblikuje urbani ambient, v katerega je postavljen. Pomaga zmanjšati predsodke, ki jih imajo ljudje do čebel, in prispeva k splošni trajnostni kulturi.
Urbano čebelarstvo
Urbanemu čebelarjenju so v Ljubljani pot utrli v Cankarjevem domu, kjer so s čebelarjenjem na strehi doma začeli na pobudo Franca Petrovčiča. Danes čebele domujejo tudi na številnih drugih strehah po Ljubljani.
Povečana želja po čebelarjenju v urbanem prostoru je privedla do zanimivega sodelovanja med občino in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Da bi področje kar najbolje uredili in dosegli sožitje čebel in človeka, je občina pripravila priporočila za postavitev čebeljih stojišč, študentje pa so izdelali osem arhitekturnih rešitev za urbana čebelja domovanja. Načrti za postavitev čebeljih stojišč in panjev so na voljo brezplačno. Po eni izmed rešitev je izdelan tudi čebelnjak v Botaničnem vrtu.
Čebelarjenje v Ljubljani
Tradicija čebelarjenja je v Ljubljani prisotna že več stoletij. Na tem območju danes čebelari in deluje več kot 300 čebelarjev, ki čebelarijo v več kot 4.500 panjih. Po ocenah občine to pomeni, da si v najvišji sezoni bivalni prostor delimo s kar 180 milijoni čebel.
Za dobrobit vseh čebel v mestu z različnimi aktivnostmi skrbi gibanje podobno mislečih, ki so se povezali v Čebeljo pot. Nastala je oktobra leta 2015 in danes povezuje že 31 članov, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev.
Botanični vrt
Botanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810 in velja za najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževalno ustanovo z nepretrganim delovanjem v Ljubljani.
V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270-mi botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja z znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno vlogo pri vzgoji in varovanju endemičnih in ogroženih vrst našega ozemlja.
