1. Ohladite se pod “umetnim dežjem” in izkoristite brezplačno vodo
Ko se gibljete po strogem centru mesta, s seboj vedno nosite stekleničko za vodo. Ljubljana ima na voljo kar 62 javnih pitnikov, ki so strateško razporejeni po celotnem mestu in ponujajo stalno osvežitev. Če vas pot zanese v sam center, se nujno ustavite na Prešernovem trgu. Ta je, kot že vrsto poletij doslej, ponovno postal “območje z lastnim vremenom” – poseben sistem vodnega pršenja tam ustvarja učinek blagega dežja, ki ponuja takojšnje olajšanje. Podobne pršilnike, ki prijetno znižajo temperaturo zraka, boste letos našli tudi na nedavno prenovljeni Čufarjevi ulici.
2. Skok v vodo z novo enotno vstopnico
Najučinkovitejša obramba pred vročino ostaja skok v bazen. Mestna kopališča Kolezija, Kodeljevo, Ilirija in Vevče, s katerimi upravlja javni zavod Šport Ljubljana, so že v polnem zagonu. Največja prednost letošnje sezone, ki jo morate absolutno izkoristiti, je nova enotna vstopnica. Z enim samim nakupom si namreč zagotovite vstop na vsa štiri omenjena kopališča vse dni v letu. Če vam popoldne na Koleziji ne ustreza več, lahko z istim sistemom naslednji dan brez zapletov zaplavate na Kodeljevem.
3. Zatočišče poiščite v naravnih “klimatskih napravah”
Če se želite izogniti neposrednemu soncu, se umaknite v ljubljanske gozdove. Prestolnica se ponaša s kar 560 hektari zelenih površin na prebivalca, ki delujejo kot ogromen naravni zalogovnik hladnejšega zraka. Strokovnjaki z Geografskega inštituta Antona Melika pojasnjujejo, da svež zrak v Ljubljano doteka prek tako imenovanih zelenih klinov ob mestnih vpadnicah. Ko se temperature dvignejo, se zato odpravite v park Tivoli ali na gozdne poti Rožnika in Golovca. Tam krošnje dreves ne nudijo le sence, temveč aktivno znižujejo temperaturo zraka, kar ustvarja popolne pogoje za popoldanski sprehod ali tek.
4. Izogibajte se betonskim pastem in toplotnim otokom
Za uspešno preživetje vročinskega vala je ključno tudi to, katerim lokacijam se morate nujno izogniti. Središče mesta je polno tako imenovanih mestnih toplotnih otokov – območij, kjer zgradbe in asfaltirana tla čez dan absorbirajo ogromno sončne energije in jo nato sevajo nazaj v okolico. Znanstveniki opozarjajo, da je ena glavnih in najbolj obremenjujočih “vročih točk” v središču Ljubljane ploščad Ajdovščina. V urah najhujše pripeke, med 11. in 16. uro, se takšnim obsežnim betonskim ali asfaltnim površinam brez sence izognite v širokem loku in raje izberite poti, ki vodijo skozi parke ali ob reki Ljubljanici.