Pregled arhivskih podatkov Agencije RS za okolje (ARSO) pokaže, da so spomladanski prodori hladnega zraka v preteklosti v Ljubljano prinesli ne le posamezne snežinke, temveč debelo snežno odejo.
Prvomajski prazniki v znamenju snežnih plugov (1985)
Eden najbolj vpadljivih primerov pozne zime v moderni dobi se je zgodil leta 1985. Takratni prvomajski prazniki so minili v znamenju izrazito zimskih razmer, sneženje pa je Ljubljano zajelo v dveh ločenih valovih. Prva pošiljka je prispela 28. aprila 1985, ko so v prestolnici izmerili 12 centimetrov debelo snežno odejo. Le nekaj dni kasneje, 2. maja, je sledilo novo poslabšanje, ki je mestu prineslo dodatnih 8 centimetrov snega. Skupna količina padavin je bila za ta letni čas izjemna in je zahtevala posredovanje zimskih služb.
Majski ekstrem: Od 33 stopinj do snežne odeje (1969)
Z meteorološkega vidika je še bolj izstopalo dogajanje maja 1969, ki ga stroka označuje za enega najbolj ekstremnih mesecev v zgodovini meritev. Značilna so bila silovita temperaturna nihanja. Sredi meseca, natančneje 14. maja, je Ljubljana beležila poletno vročino, termometri so ponekod pokazali celo 33 stopinj Celzija. Sledil je drastičen obrat. 20. maja 1969 je prestolnico zajela hladna fronta, meja sneženja se je spustila do nižin. Ob 7. uri zjutraj je Ljubljano prekrivala 8-centimetrska snežna odeja, kar je povzročilo precejšnje težave v prometu in poškodbe na olistanem drevju v mestnih parkih.
Zgodovinski rekord in 24-urna intenziteta
Če se ozremo dlje v zgodovino, rekord za najobilnejšo pomladno snežno pošiljko v Ljubljanski kotlini še vedno drži 29. april 1907. Arhivski zapisi pričajo o dolgotrajnem sneženju, ki je v okolici Ljubljane in v sami kotlini pustilo do 40 centimetrov snega.
V kategoriji intenzitete padavin pa izstopa dogodek iz marca 1976. Čeprav marec meteorološko še dopušča sneg, je bila količina padavin v noči z 8. na 9. marec brez primere. V samo 24 urah je v Ljubljani zapadlo kar 64 centimetrov snega. Mesto je doživelo prometni kolaps, javni potniški promet je bil začasno ustavljen, prebivalci pa so se soočali z eno najdebelejših snežnih odej v zgodovini mesta nasploh.
Pozni sneg v zadnjem desetletju
Da pozno sneženje ni le stvar daljne preteklosti, dokazujeta leti 2016 in 2017. 27. aprila 2017 je hiter prodor hladnega zraka v Ljubljani povzročil sneženje pri temperaturah blizu ledišča. Čeprav se sneg v središču mesta ni obdržal v debeli plasti, je težak in moker sneg na obrobju mesta in v višje ležečih predelih povzročil obsežen snegolom, ki je poškodoval številna drevesa v Tivoliju in na Rožniku.
Meteorološki podatki torej potrjujejo, da so snežne padavine v Ljubljani mogoče tudi v času, ko koledar kaže na napredovalo pomlad.
