Prestolnica je bila skozi zgodovino dom številnim izjemnim ženskam, ki so s svojim pogumom, talentom in intelektom premikale meje mogočega. Ko danes praznujemo 8. marec, se ne smemo spomniti le na rože in pozornosti, temveč predvsem na globok pomen tega dneva – na pravice, ki niso bile podarjene, ampak trdo priborjene.
Izjemne Ljubljančanke, ki so tlakovale pot
Ljubljana ne bi bila to, kar je danes, brez močnih žensk, ki so sooblikovale njen kulturni, politični in družbeni utrip. Njihov pomen za razvoj enakopravnosti je neprecenljiv.
Spomnimo se samo Angele Vode, izjemne pedagoginje, publicistke in borke za pravice žensk ter delavcev, ki je v Ljubljani soustanovila Ženski pokret in neustrašno opozarjala na krivice. Tu je bila Ivana Kobilca, ki je v času, ko je bil svet umetnosti strogo moška domena, dokazala, da lahko ženska doseže absolutni evropski vrh. Ne smemo pozabiti niti na pronicljivo pesnico Lili Novy, ki je s svojo svobodomiselnostjo bogatila ljubljanske intelektualne kroge, ter na številne druge znanstvenice, zdravnice in aktivistke, ki so z vsakim svojim korakom razbijale t. i. stekleni strop.
Te ženske so nam zapustile dediščino, ki nas opominja, da je boj za enakopravnost stalen proces.
Pravice, pravičnost in ukrepi: Kje smo danes?
Boj še ni končan. OZN letos opozarja na perečo temo: “Pravice. Pravičnost. Ukrepi.” V današnjem svetu namreč še nobena država ni v celoti odpravila pravnih vrzeli med moškimi in ženskami. Svetovna statistika kaže, da imajo ženske v povprečju le 64 odstotkov zakonskih pravic v primerjavi z moškimi, njihov položaj pa dodatno slabšajo konflikti in vojne.
Tudi v Sloveniji, kljub zakonsko zagotovljenemu enakopravnemu položaju, ni vse rožnato. Indeks Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2025 kaže, da je naša država s skupno oceno 58 še vedno pod povprečjem EU.
Soočamo se z izrazitim paradoksom: čeprav med 45-odstotno delovno aktivno žensko populacijo prevladuje višja izobrazba kot pri moških, ženske prejemajo nižje plače in posledično precej nižje pokojnine. Prav tako ostajajo podzastopane na vodilnih položajih v gospodarstvu in športu, pogosto pa se srečujejo z diskriminacijo pri zaposlovanju, ki je največkrat povezana z materinstvom. Poleg tega večina neplačanega skrbstvenega dela v domovih še vedno sloni na njihovih plečih, reproduktivne pravice pa so v sodobni družbi znova pod nenehnim udarom.
Ljubljana kot mesto enakih možnosti
Da bi dosegli resnično vključujočo družbo z enakimi možnostmi za vse, moramo ukrepati na vseh ravneh, pri čemer imajo lokalne skupnosti ključno vlogo.
V Mestni občini Ljubljana (MOL) s konkretnimi ukrepi vsakodnevno spodbujajo enakost spolov. Z obsežnim vlaganjem v kakovostno varstvo za otroke ter storitve za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč, mesto pomembno prispeva k razbremenitvi žensk. To jim omogoča lažje vključevanje na trg dela in zmanjšuje breme neplačanega skrbstvenega dela. Občina s finančno podporo pomaga tudi nevladnim organizacijam pri izvajanju programov za preprečevanje nasilja nad ženskami, zaščito reproduktivnih pravic in pri različnih ozaveščevalnih akcijah.
Drage Ljubljančanke, ob mednarodnem dnevu žensk vam še enkrat iskreno čestitamo. Želimo si, da bi se prav vsaka ženska v naši družbi vsak dan počutila enakopravno in enakovredno. Ko in če temu ni tako, pa spodbujamo vse nas, da uporabimo svoj glas in odločno zavežemo jezik diskriminaciji.
