Od skromnih začetkov v Magistratu do parcelne polemike
Mestna hranilnica je svoja prva dve leti delovala v prostorih mestnega magistrata, že leta 1891 pa se je preselila v sosednjo Galletovo hišo (danes Mestni trg 2) ter tam leta 1894 pridobila še dodatne prostore. Hitra rast obsega poslovanja je kmalu zahtevala trajno rešitev v lastni stavbi, kar je močno podpiral takratni ljubljanski svetnik in kasnejši župan Ivan Hribar. Izbira lokacije je sprožila precej razprav v upravnem odboru, ki si pri izbiri zemljišč ni bil enoten, naposled pa so kupili parcelo Zofije Bernardove na tedanji Prešernovi, današnji Čopovi ulici.
Natečaj, Hribarjev ugovor in Vancaševa arhitekturna mojstrovina
Aprila 1902 je vodstvo hranilnice v domačem ter dunajskem, praškem in zagrebškem časopisju razpisalo mednarodni natečaj z denarnimi nagradami za tri najboljše načrte. Programska naloga je določala trinadstropno stavbo s trgovinami v pritličju, stanovanji v drugem in tretjem nadstropju ter bančno dvorano v prvem nadstropju. Takšni ureditvi je ostro nasprotoval Ivan Hribar, ki je zagovarjal postavitev poslovalnice v pritličje zaradi lažjega dostopa strank in prednosti pred konkurenčno Kranjsko hranilnico, vendar upravnega odbora ni uspel prepričati.
Komisija je naročilo načrtov soglasno zaupala drugouvrščenemu na natečaju, sarajevskemu arhitektu Josipu Vancašu (1869–1933), ki se je v Ljubljani podpisal tudi pod Ljudsko posojilnico in Grand hotel Union. Po predložitvi načrtov maja 1903 in pridobitvi gradbenega dovoljenja 11. avgusta 1903 se je pod vodstvom mestnega stavbnega mojstra Filipa Supančiča začela gradnja, ki je bila zaključena leta 1904.
Stavba velja za enega najlepših primerov secesije v mestu. Neno pročelje krasi prepoznaven vhodni nadstrešek iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov, nad katerim stoji edini originalni secesijski izvesek v Ljubljani, ter kipa z alegorijama trgovine in proizvodnje. Bančna dvorana v prvem nadstropju pa še danes ohranja avtentično štukaturno okrasje, prvotne lestence in del pohištva. V poslopju danes deluje poslovalnica NLB in trgovski lokali v pritličju, s čimer stavba še naprej ohranja svojo prvotno namembnost.
