Kaj pravi svet o kolesarjenju v Ljubljani?
Ocenjevalci so pod drobnogled vzeli 100 mest, na končno lestvico pa se jih je uvrstilo 30 (prvo mesto je zasedel Utrecht). Za Ljubljano so izpostavili, da je ključ do uspeha politična volja, ki je prinesla konkretne spremembe: nove kolesarske koridorje, umirjen promet in praktične rešitve, kot je sistem izposoje koles.
Posebej so pohvalili:
- Ekološko cono: Središče mesta brez avtomobilov, ki obsega že več kot 20 hektarjev.
- Infrastrukturo: Prenove Tržaške in Dunajske ceste ter brezplačno kolesarnico pod Kongresnim trgom.
- Varnost: Kot dokaz varnosti in udobja so izpostavili dejstvo, da med kolesarji v Ljubljani prevladujejo ženske, kar je v urbanističnem svetu ključen indikator varnega okolja.
Prihodnost: Kje se bomo vozili še bolje?
Mestna občina Ljubljana (MOL) ne počiva na lovorikah. Trenutno imamo v mestu več kot 450 kilometrov kolesarskih površin, načrti za prihodnost pa so obsežni. Skladno s priporočili komisije o izboljšavah infrastrukture so napovedane naslednje prenove:
- Potniški center Ljubljana: Celovita rekonstrukcija cest okoli novega centra.
- Vpadnice in ceste: Obnova Dolenjske ceste (Rakovnik–Rudnik), Zaloške ceste, Barjanske, Tbilisijske, Šišenske in Litostrojske ceste.
- Umirjanje prometa: Do leta 2029 bo hitrost omejena na 30 km/h na vseh ulicah znotraj Fabianijevega obroča in v stanovanjskih soseskah (trenutno taka omejitev velja že za 35 % ulic).
Ljubljana dokazuje, da kolo ni le rekreacija, ampak resno vsakodnevno prevozno sredstvo.
