Junija letos so mestni svetniki razpravljali o predlogu Komisije za poimenovanje naselij in ulic, s katerim bi Ljubljana dobila tri nove ulice in novo poimenovan park.
Od junija je v javni razpravi predlog o poimenovanju treh novih ulic in novega parka v Ljubljani. Komisija za poimenovanje naselij in ulic je takrat predlagala, da bi ulico, ki poteka od cerkve svetega Janeza Krstnika vzdolž Barjanske ceste v Trnovem, poimenovali po arhitektu Jožetu Plečniku; v Kosezah poimenovali Žabjo ulico; ulica, ki se od Parmove odcepi proti novemu verskemu objektu pa bi postala Džamijska ulica. O tem bo v ponedeljek odločal Mestni svet, z eno izjemo.
Nove Plečnikove ulice ne bo
V času javne razprave je Komisijo za poimenovanje naselij in ulic s svojim mnenjem seznanila tudi Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta je odločila, da poimenovanje po arhitektu Jožetu Plečniku ne more biti uporabljeno še tretjič. Ime po arhitektu je namreč v naselju Ljubljana uporabljeno že dvakrat, in sicer Plečnikov trg in Plečnikov podhod. Predlog o poimenovanju nove Plečnikove ulice je Komisija zato umaknila.
Poleg omenjenih novosti pa je bilo v Ljubljani možno opaziti nastajanje še enega novega parka, poimenovanega po kamnoseku Feliksu Tomanu.
Tomanov Park
Feliks Toman je ustvarjal na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil najvidnejši član pomembne kamnoseške družine, ki se je iz Bavarske preselila v Ljubljano. Svoje delo je začel pri očetu, nato pa odšel na izobraževanje v tujino. Delal je na Dunaju, v Budimpešti, Londonu in v Nemčiji. Po vrnitvi v Ljubljano je pridobil svojo obrtno pravico in obrt prenesel na Resljevo cesto.
Feliks je delal na vidnih ljubljanskih zgradbah. Med drugim na vladni palači, univerzi, sodni palači, na spomenikoma Valentinu Vodniku in Valvasorju ter mnogih drugih. Njegovo delo je kasneje prevzel sin Anton Toman, ki je bil svoje kamnoseške izdelke prispeval k skoraj vsem večjim ljubljanskim zgradbam – od NUKa in Nebotičnika, do Bežigrajskega stadiona.
