Ljubljanski mestni svetniki so na junijski seji Mestnega sveta razpravljali o predlogu Komisije za poimenovanje naselij in ulic. Ta je v razpravo dala osnutek odloka s katerim bi Ljubljana dobila tri nove ulice in novo poimenovan park. Odlok je sedaj tudi v javni razpravi, komisija pa bo v tem času prejemala pripombe ali pobude pristojnih četrtnih skupnosti ter druge zainteresirane javnosti.
V Trnovem bi ulico, ki poteka od cerkve svetega Janeza Krstnika vzdolž Barjanske ceste, poimenovali po arhitektu Jožetu Plečniku. V Kosezah bi dobili Žabjo ulico. Ulica, ki se od Parmove odcepi proti novemu verskemu objektu bi postala Džamijska ulica. Park ob Linhartovi cesti pri Zupančičevi jami, pa bi poimenovali po Edvardu Kocbeku.
Plečnikova ulica
Po znamenitem arhitektu bi poimenovali ulico, ki poteka od cerkve svetega Janeza Krstnika vzdolž Barjanske ceste proti Osnovni šoli Trnovo.
Komisija je sicer prejela pobudo, da bi se po Jožetu Plečniku poimenovala Barjanska cesta – v Plečnikovo avenijo. Vendar so ocenili, da so trenutne razmere z označitvijo Barjanske ceste zmedene, ker je njena os dvakrat prekinjena.
Poimenovanje ulice po slovitem arhitektu temelji na zgodovinskih osnovah osebnosti, ki je za mesto in njegov zgodovinski razvoj zelo pomembna. Plečnik je mednarodno cenjen strokovnjak s področja arhitekture, urbanizma in umetnosti. Njegova izbrana arhitekturna dela, ki jih je ustvaril v Pragi in Ljubljani, se bodo prihodnje leto pod vodstvom slovenskega in češkega ministrstva za kulturo potegovala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
Žabja ulica
Žabja ulica bi povezovala Večno pot in stanovanjsko naselje Mostec. Poimenovanje temelji na predlogu Herpatološkega društva v Ljubljani, ki se ukvarja s proučevanjem in varovanjem slovenske herpetofavne. Predlog so pokrepili z zanimivimi argumenti.
»V Ljubljani imamo visoko biodiverziteto dvoživk. Ljubljana ima na območju krajinskega parka večje strnjene površine gozda in mokrotnih travnikov ter manjših vodnih teles, ki so za življenje žab ključni življenjski prostori.« Omenili so tudi poseben odnos Ljubljančanov do žab, saj se redno udeležujejo akcij prostovoljstva in pomagajo reševati življenja žab, ki se jih vsako zgodnjo pomlad prenaša čez cesto na Večni poti. Na tak način jih rešujejo pred nevarnimi kolesi avtomobilov, ki bi jih lahko pokončali, ko se množično selijo iz njihovih prezimovališč.
Dodali so še, da so žabe uporabni indikatorji stanja okolja. Zaradi tanke kože so namreč občutljive na onesnaženost in uporabo pesticidov. Če slišimo žabje regljanje smo torej lahko pomirjeni, da je v naši bližnji okolici prisotno zdravo vodno okolje ali travnik, kjer so si te občutljive živali našle svoj dom.
Džamijska ulica
Džamijska ulica bi se na križišču Parmove in Livarske ulice odcepila proti novemu Islamskemu kulturnemu centru. Gre za novo infrastrukturo, ki je del omenjenega projekta.
Predlog za poimenovanje temelji na postavitvi in izgradnji Islamskega kulturnega centra – džamije v Ljubljani, ki traja že več kot štirideset let. Predlagatelji, islamska skupnost, so zapisali, da je izgradnja Džamije velika pridobitev za mesto, »saj bo zgrajeni objekt potrdil civilizacijski in kulturni nivo razvoja Mestne občine Ljubljana, koncept sobivanja, sožitja in mesta ugodnega za bivanje svojim prebivalcem in prijazne destinacije obiskovalcem«.
Park Evdarda Kocbeka
Po Edvardu Kocbeku bi se poimenoval park, ki zaokroža zelene površine urbanega območja med prometnicami Kocbekove in Topniške ulice ter Linhartove in Železne ceste. Po Kocbeku je sicer že poimenovana ulica, vendar ni bila uveljavljena saj stavbe ulice pripadajo označitvi Linhartove ceste. Novo poimenovanje parka bi bilo tako spoštovanja vredna označitev mestne zelene urbane površine po znanem slovenskem pisatelju, pesniku in politiku.
