Čeprav so načrti o predorih pod barjanskim blatom danes le del prvoaprilskega izročila, se Ljubljana nahaja na pragu ene največjih strukturnih sprememb v zgodovini javnega prevoza. Direktor LPP Rok Vihar je namreč za MMC RTV Slovenija potrdil pot, ki ne vodi pod zemljo, temveč v smeri popolne dekarbonizacije – dizelski avtobusi se bodo z mestnih ulic v naslednjih petih letih dokončno poslovili.
Dizelska flota odhaja v pokoj, prihaja vodik
LPP trenutno upravlja floto 220 avtobusov, od katerih jih več kot polovica še vedno deluje na dizelski pogon. Strategija do leta 2030 predvideva, da bo teh 110 vozil zamenjanih z najsodobnejšimi tehnologijami. Prvi vodikovi avtobusi se v Stanežičah že polnijo, tehnologija pa omogoča shranjevanje presežkov zelene energije, ustvarjene s fotovoltaiko.
Ta tehnološki preskok zahteva tudi obsežna vlaganja v polnilno infrastrukturo na treh strateških točkah: Stanežiče, Remiza in Verovškova ulica. Skupaj bo na voljo približno 70 priključnih mest, kar bo zadoščalo za potrebe sodobne flote, ki se bo v prihodnje povečala za 15 do 20 odstotkov.
Prometni krč zaradi ključnih investicij
Medtem ko zremo v zeleno prihodnost, pa se morajo vozniki, kolesarji in pešci v teh dneh oborožiti z obilo strpnosti. Konec marca in v začetku aprila se je namreč začela prenova več pomembnih prometnih žil. Dela na Dunajski cesti in Trgu Osvobodilne fronte ob bodočem Potniškem centru Ljubljana (PCL) so del enega največjih infrastrukturnih projektov v državi, ki bo dolgoročno bistveno izboljšal povezljivost različnih oblik prevoza.
Do 30. maja 2026 bo promet na teh odsekih močno oviran:
- Dunajska cesta: Zaprta sta pločnik na vzhodni strani ter en vozni pas proti Bežigradu. Promet poteka le po dveh pasovih v vsako smer, kolesarji pa so preusmerjeni na zahodno stran.
- Trg Osvobodilne fronte: Na severni strani so zaprti pločnik in pasovi proti Tivolski, promet pa je stisnjen na le en pas v vsako smer.
Poleg ožjega središča dela potekajo tudi na Barjanski in Tbilisijski cesti, kar dodatno obremenjuje ljubljanske vpadnice. Mestna občina Ljubljana poudarja, da so te zapore nujne za izvedbo ključnih infrastrukturnih izboljšav, udeležence v prometu pa prosi za dosledno upoštevanje začasne signalizacije in posebno previdnost.
Namesto podzemnih tirov bo Ljubljana v tem prehodnem obdobju stavila na širjenje rumenih pasov in pametno krmiljenje prometa. Cilj ostaja jasen: javni prevoz mora postati realna in udobna alternativa osebnemu avtomobilu, tudi če pot do tja trenutno vodi preko številnih gradbišč in občasnih zastojev.
