Fasado Narodnega doma oziroma protokolarnega vhoda Narodne galerije krasita niši, ki sta zaradi pomanjkanja denarja že od nekdaj brez skulptur.
Z željo po počastitvi 100. obletnice ustanovitve Narodne galerije v Ljubljani je Mestna občina Ljubljana podprla predlog postavitve dveh kipov v praznih nišah na fasadi te palače.
Na vabljenem natečaju so sodelovali akademski kiparji Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Damjan Kracina in Matjaž Počivavšek.
Strokovna komisija je ob upoštevanju v razpisu navedenih kriterijev kot tudi po presoji finančnih možnosti izvedbe odločila, da za postavitev skulptur v niši na fasadi Narodnega doma oziroma Narodne galerije predlaga delo akademskega kiparja Damijana Kracine.
Idejna rešitev Damijana Kracine
»Pri zasnovi kipov sem izhodišča in navdih našel v Narodni galeriji in v njeni stalni zbirki. Kipa sta zasnovana na način, da poleg estetskega učinka gledalcu nudita širok nabor asociacij, ponujata večplastno branje elementov skulptur in vabita k razmisleku.
Kipa asociirata na človeške figure in predstavljata moški in ženski princip. Kot referenco sem vzel osebe na slikah Jožefa Tominca (1790-1866). Pri prvem sem se navezal na interpretacijo slike Tri dame iz družine Moscon, po kateri sestri gledata v človeka, ki je v njihov prostor vstopil, njuna teta pa opazuje eno od njih, kako na obiskovalca reagira. Kot referenco za drugi kip sta služila moška portreta iz Tominčevih del Avtoportret ob oknu in Družina dr. Frušića.
Kipa poskušata komunicirati z obiskovalcem-opazovalcem, obrazi kipov nam simbolno vračajo pogled, saj pozlačena konkavna oblika dobesedno reflektira svetlobo-pogled. Kipa nas opazujeta, vabita, nadzirata in hkrati čuvata zakladnico.«
Damijan Kracina
Mnenje komisije
Akademski kipar Damijan Kracina je oblikoval dve skulpturi, ki asociirata na moški in ženski princip, obenem pa ponujata večplastno branje, tako glede vsebin, ki jih hrani Narodna Galerija, kot glede prepleta kiparstva, slikarstva in arhitekture iz različnih umetnostnih obdobji. Posebej pritegne pozornost povzemanje motiva Robbovega vodnjaka s skalami, iz katerih rasteta skulpturi, s čimer se izpostavlja vez med Narodno galerijo, ki hrani original Robbovega vodnjaka, in mestom. Skulpturi je avtor prilagodil obliki niš, iz katerih je povzel okrasje in pozlato ter prispodobi figur v svitku povezal z znamenitima slikama Jožefa Tominca. Med likom posameznika in skupine je ustvaril dialog, poprsja pa je povezal z organskimi elementi, ki jih tudi sicer uporablja v svojem ustvarjanju. Skulpturi, ki simbolno opozarjata na poslanstvo in vsebino ustanove, se skladata s kompozicijo fasade Narodnega doma, kljub temu da ohranjata značilen likovni izraz avtorja.
Razstava idejnih rešitev je na ogled v Narodni galeriji od 28. 6. 2018 dalje.
